»…Pa naj začnem na začetku – pri vhodnih vratih. Najbrž je malo učencev, ki so stopili skoznja, ne da bi jim v spominu ostala njihova gromozanska teža. Spominjam se, kako sem se sama bojevala z njimi, po možnosti otovorjena s torbo ali dvema; če je vreme tako hotelo, pa še z dežnikom. Bojni plan je bil neobhodno potreben, zato se še vedno nekoliko nostalgično namuznem vsakič, ko vidim kakšno majhno bitje, ki se na vse kriplje trudi, da bi s težo svojega telesca končno prepričalo vratno krilo, da naj ga vendar že spusti v hodnik…«, je za zbornik ob 100. obletnici zapisala nekdanja učenka, danes profesorica klavirja Katja Frelih Dobrovoljc...